Fasija — zakaj tvoje telo ni stroj

Tvoja hrbtenica te ne boli, ker je »pokvarjena«. Bolečina je sporočilo. In večina ljudi to sporočilo ne sluša pravilno, ker ne razumejo, kaj za njo stoji.

Kaj se dejansko dogaja

Ko se prebudiš z bolečino v hrbtu — ko se ti hrbtnica »zalepi« — se ne dogaja nekaj dramskega. Tvoja hrbtenica ni »izmaknjena« ali »poškodovana«. Kaj se dogaja, je bolj subtilno in hkrati bolj osvetljujoče.

Tvoje telo je omrežje. Ne le mišice in kosti. Vmes je, v resnici povsod, je fascija — tanko, plastasto vezivo, ki drži vse skupaj. Predstavljaj si telo kot eno ogromno mrežo niti. Fascija je ta mreža. In ta mreža lahko postane:

• Dehidrirana — ko te dni zadaj malo piješ ali preveč sedeš, se vezivo dehidrira in postane bolj togo
• Neaktivna — ko deset ur sediš, se vezivo »zalepi« na sebe, kot da bi zamrzlo
• Prestisnjena — ko je mišica pod stresom ali je navajena biti v skrčeni poziciji, fascija »pozabi«, da bi bila gibljiva

In potem se prebudi. Ali vstopiš v drugačno pozicijo. Ali vzameš kofein. Ali počutiš stres. In fascija »javi«, da ni dobro. To je bolečina.

Kaj pravi traditio — joga

Joga to zna od tisočletij. Ne z besedo »fascija« — to je sodobni izraz — ampak z razumevanjem, da je telo prepleteno in medsebojno povezano. V jogi rečemo:

Asana ni samo »raztezanje mišic«. To je poenostavljeno. Asana je delo na telu kot sistemu. Ko držiš Virabhadrasana — boječev položaj — se ne razteza samo sprednja mišica stegna. Raztezaš celo prednje omrežje telesa — od chodil čez trebuh do prsnega koša. To omrežje je fascija.

Ko dihamo v Ujjayju — respiratorni tehniki — se ne greje le grlo. Aktiviramo zgornjo mišice in fascijo, ki drži vso zgornjo polovico telesa skupaj.

Joga učiteljice so to počele brez mikroskopa. Počele so po intuiciji, tisočletja prakse in opazovanja. »To raztezanje dela skupaj,« so redale. »To dihanje umirja.« V resnici so razumele fascijo — kot sistem, kot omrežje, kot nekaj, kar je »mehko« in »fleksibilno« — vse sledi pravilnega gibanja.

Kaj pravi sodoben pogled — fiziologija

Fascija je torej to omrežje veziva. Sestoji iz kolagena, elastina in te tekočine — te tekočine je ključna. Ko se fascija hidratira — ko ima dovolj vode in je premičana — je prožna, gibljiva, gladka. Ko se dehidrira ali zamrzne, postane »togo«, »zlepljena«.

Sodobni fiziologi — zlasti Thomas Myers z idejo »anatomske vlake« — so rekonstruirali to, kar je joga vedela: telo ne deluje po izolirani mišici. Deluje po linijah. Ena linija teče od dna stopala, čez hrbet noge, preko ritnice, čez hrbtenico, čez lopatico, čez leđa — to je »zadnja linija«. Ko je ta linija »zaleplena« ali »dehidrirana«, se počutiš »ojačeno«. Ko je hidratirana in premičana, se počutiš »kot bi lebdel«.

Fascija ima tudi svojo živčno mrežo — »interocepcijo«. To pomeni, da fascija »komunicira« s tvojim možgani. Ni samo mehanskega delovanja »eno mišico raztegni, v drugi se pojavi prostor«. Je nevro-mehansko. Tvoj živčni sistem se sklicuje na fascijo. Ko je fascija v dobrem stanju, se »počutiš dobro«.

Zakaj je to pomembno?

Ker laž je, da se lahko »popraviš« samo s »pritiskom na pravi točki« ali »vrtanjem hrbtnice«. To je zdravljenje brez podlage. Tvoja fascija ni »zlomljena«. Je samo dehidrirana in zamrznjena.

To pomeni:

Gibanje je zdravljenje. Ne »telovadba« v smislu »tri dni na teden v fitnesu«. Ampak počasno, zavedajoče gibanje, ki hidratira fascijo in jo nauči, da si »zapomni«, kako je biti gibljiva.

Dihanje ni »dodatek« k jogi. Je način, da fasciji povemo »jaz imam čas, jaz sem tu«. Ko dihamo počasi in globoko, se fascija »umirja«.

Pogostost je bolj kot intenzivnost. Bolje je, da se premakneš deset minut vsak dan kot da se umakaš dve uri na teden. Fascija ima »spomin«. Če ji rečeš »danes se premikamo« vsak dan, si »zapomni«, da mora biti gibljiva.

Praktični napotki — pet minut vsak dan

1. Jutranjo »razbuditev« fascije — samo 5 minut

Takoj, ko se zbudiš, ne skoči iz postelje. Leži in naredi:

• 1 minuta: Počasne krožne gibe gležnjev — v obe smeri, počasi, s polnim obsegom gibanja. To aktivira zadnjo linijo od stopal čez hrbtnico.
• 1 minuta: Počasen »most« — leži na hrbtu, noge pokrčene, počasno dvignite rit, počasno spusti. To je nežna aktivacija ritnice in hrbtenice.
• 1 minuta: Počasno »zavijanje« — leži na hrbtu, noge desno, desna stran telesa do tal, glava levo. Počasna rotacija. To »razpusti« fascijo čez celotno hrbtenico.
• 2 minuti: Počasni »prekloni« — sedi na hrbtu, noge pokrčene, počasno se prepogne naprej s poravnanim hrbtom. To hidratira fascijo kolena in hrbteničnega stebra.

2. Asane, ki posebej »delajo« na fasciji

• Virasana (heroj): Počasno, z zavedanjem, kako se razteza čez celoten sprednji del telesa. Drži 5–8 vdihov.
• Adho Mukha Svanasana (padajoči pes): Dalj časa — 1–2 minuti. Pusti fascijo, da »pada« in se hidratira. Ne delaj nobenih gibov. Samo počakaj.
• Pigeon Pose (golubica): Asana za fascijo ritnice in čez hrbtnico. 1–2 minuti na obe strani. Počasi.

3. Fascialne »vlake« — gibanje po celotnih linijah

Ne »razteguj« samo enega dela. Raztezaj po linijami:

• Zadnja linija: od prstov stopala, čez hrbet noge, hrbtnico, čez lopatico. Asana: Uttanasana (prigib naprej), počasno.
• Sprednja linija: od stopal, čez prednji del stegna, trebuh, prsni koš. Asana: Urdhva Mukha Svanasana (vzpenjajoči se pes), nežno.
• Stranska linija: od chodil, čez stran nog, bok, prsni koš. Asana: Trikonasana (trikotnik), počasno, z zavedanjem.

Zaključek

Tvoje telo ni stroj, ki ga spremeniš z eno »nastavitvijo«. Je živeče tkivo — fascija — ki potrebuje hrano, vodo in gibanje. Tvoj hrbet te ne boli, ker je »pokvarjen«. Te opozarja, da je »pozabil«, kako je biti gibljiv.

To je odličnih novica: to »pozabo« se da »spet naučiti«. Samo trebati več časa, več zavedanja in malo rednega gibanja.

Verjamem, da je tvoje telo sposobno te naučiti, kaj potrebuješ. Samo — ga moraš poslušati.