Zakaj je dihanje (skoraj) pomembnejše od poze
V Sivanandi smo se učili: »Brez prane ni asane.«
Prana je »dihanje«. Je »energija«. Je »to, kar te živi«. In v tradicionalni jogi asana — tisti »položaji«, za katere mislimo na jogo — je »druga«. Ne »glavna«.
To se sliši narobe. Šolski sistem joge v zahodu je »obrnjen«: »Vstani. Naredimo nekaj položajev. In potem — če ima časa — malo dihalnih vaj na koncu.«
To je napačno vrstni red.
Tradicija: Prana je osnovek
V Yoga Sutrah Patanjali — osnovnem besedilu joge — je »asana« opisana kot: »Sthira sukham asanam« — »Drža je stabilna in udobna.«
To je vse. Ne: »Stisnjena«. Ne: »Eksotična«. Je »Drža je stabilna in udobna«.
Zakaj »asana«? Ker ko »stojiš« na »stabilen« način — hrbet je »raven«, prsni koš je »odprt« — se lahko »dihaš« pravilno. In »prana« — to dihanje — »teče«.
To je smer. Asana je »pripravljalnica«. Prana je »dejstvo«.
Ali pa bolje: asana je »struktura«. Prana je »življenje«, ki »teče« skozi strukturo.
Sodobnost: HRV in parasimpatika
Moderna fiziologija — »Variabilnost srčnega utripa« ali »HRV« — je »merilo« tega, kako »dobro« se tvoj živčni sistem »umirja«.
Ko »dihaš« počasi — zlasti »izdih« je »dolg« — se vagalni nerv »aktivira«. In »srčni utrip« je »fleksibilen« — počasnejši med »izdihom«, malo hitrejši med »vdihom«.
To je »visoka HRV«. To je »dobro«. To pomeni, da lahko »prehajaš« med »stresom« in »mirom«.
Ko »dihaš« hitro — kot v sodobnem »stresu« — je »srčni utrip« »konstanten«, »visok«. To je »nizka HRV«. To pomeni, da si »obtičan« v »stresu«.
Pranayama — »dihalne vaje« — direktno »zvišuje« »HRV«. To je »merljivo«. To je »fiziologija«.
Zakaj zahodna joga »pozabi« na pranayamo
V 20. stoletju je »joga« »prišla« v zahod. Ampak »prišla« je kot »telovadba«. Amerika je »želela« »fleksibilnost« in »jakost«. Niso »želeli« »meditacije« — to se je »zdelo« »religiji«.
Zato so »učitelji« »poudarili« »asano« — to je »videti« in »počutiti« je mogoče. In »pranayama« je »postala« »dodatek« na koncu.
To je »škoda«. Ker je »asana« brez »prane« samo »telovadba«. Je »struktura« brez »života«.
Prva praksa: 4–7–8 dihanje
To je »univerzalno« »dihanje«. Deluje za »vse«. »Počakaj« vsak dan.
Kako:
- Sedi. Hrbet je »raven«.
- Zapihaš skozi »nos« za »4 štetja«.
- Zadrži za »7 štetja«.
- Izpihaš skozi »usta« — počasi — za »8 štetja«.
To je »ena«. Ponovi »4 cikle«. To je »ena praksa« — »2 minuti«.
Kaj se dogaja:
- »Vdih« za »4« — »simpatika« (»aktivacija«) se malo »zviša«.
- »Zadržka« za »7« — »prsni koš« se »napolni«, »živčni sistem« je »pozoren«.
- »Izdih« za »8« — »parasimpatika« (»mir«) se »zviša«. »Srce« se »umirja«. »Vagalni nerv« se »aktivira«.
»Dolg izdih« je »ključen«. To je »pravi« »mir«.
Druga praksa: Ujjaya
»Ujjaya« dobesedno pomeni »zmaga« ali »v zmagoslavju«. Je »dihanje«, ki »greje« »grlo«.
Kako:
- Sedi.
- Zapihaš skozi »nos«, ampak z malo »zvoka« — kot »morski val« — »huuuuh«.
- To je »notranji« »zvok«. Samo »ti« ga »slišiš«.
- Zapihaš in »izpihaš« isto — s »tem« »lepim« »zvukom«.
»Zvok« je »bistven«. Ker »zvok« ti »sporoča«: »Opazuješ« dihanje. To je »zavedanje«.
Naredi »5 minut« zjutraj. To »ogreje« živčni sistem. To »ščiti« »grlo«. To »pripravi« »telo« za »dan«.
Tretja praksa: Nadi Shodhana (»Čiščenje kanalov«)
To je »naprednija« praksa. Ampak »lepo« »učiti«.
Kako:
- Sedi.
- Zapri »desni« »nos« s »palcem«.
- Zapihaš skozi »levi« »nos« za »4 štetja«.
- Zapri »oba« »nosa«. Zadrži za »4 štetja«.
- Odpri »desni«. Izpihaš »4 štetja«.
- Zapihaš skozi »desni« za »4 štetja«.
- Zapri »oba«. Zadrži »4 štetja«.
- Odpri »levi«. Izpihaš »4 štetja«.
To je »ena« »krog«. Ponovi »5 krogov«. To je »5 minut«.
Kaj se dogaja:
»Leva« »nozdrlja« je »hladna« — »mirna« — »yin«. »Desna« je »topla« — »aktivna« — »yang«. Ta praksa »uravnovesi« »obe«.
Kako vključiti »pranayamo« v »asano«
»Asana« sama ni »dovolj«. Ampak »asana« + »pranayama« je »celota«.
Med asano:
- Vdih: »navzdol« (»raztezanje«)
- Izdih: »navzgor« (»krčenje«)
Ne »sili« »dihanja«. Samo »sledi« »ritmu«. To »uskladi« »telo« in »um«.
Po asani:
- »5 minut« »Ujjaye« ali »4–7–8«.
To »zaključi« »prakso«. To »je« »prava« »joga«.
Zaključek
Joga je tri stvari — »asana«, »pranayama«, »meditacija«. Asana je »temelj«. Pranayama je »srce«. Meditacija je »duša«.
Če »vprašaš« učitelja joge v Indiji: »Kaj je bolj »važno« — »asana« ali »pranayama«?« — »odgovori« bo: »Prana. Vedno. Prana.«
To je »tradicionalna« »resnica«. In to je »znanstvena« »resnica«. Sta »isti«.